ZMAGOVALCI

2. NATEČAJA ZA NAJ PESNIKA,  PISATELJA, BLOGARJA ŠOLE:

NAJ PISATELJICA

Ana Kropec, 4.a: ZLATA RIBICA

NAJ PESNICA

Melanja Kropec, 8a: ČOKOLADA GROZE

NAJ BLOGARKA

Nuša Detiček, 7.a: SI SLABE VOLJE? PREBERI TA BLOG!

                                                 

Iskrene čestitke!

ZMAGOVALNA DELA: 

Naj blogarka šole: 

Nuša Detiček, 7.a: SI SLABE VOLJE? POTEM PREBERI TA BLOG!

Naj pesnica šole: 

Melanja Kropec, 8.a: ČOKOLADA GROZE

Naj pisateljica šole: 

Ana Kropec, 4.a: 

V potoku po rečnem hribu je bilo polno rib. Nekega sončnega dne je Peter, sin mame Martine, odšel lovit ribe. Dolgo je hodil in prišel do reke. Vsi ribiči so že bili zbrani. Peter se je usedel na kamen in popil malo vode iz svoje stare čutare, ki jo je dobil od očeta.

Očetu je bilo ime Martin in bil je vedno ob njem. Čakal je ure in ure, a nič ni ujel. Hotel je že pospraviti, a kar naenkrat je nekaj prijelo za trnek in vsi ribiči so povlekli.

 Povlekli so ribjo kraljico. Rekla jim je: "Če me izpustite, vsakemu od vas izpolnim eno željo. Ko je Peter s temi besedami prišel domov, mu je mama povedala, kaj si želi:

"Želim si, da bi živela v gradu in da bi imela mizo polno dobrot - ne pa tako, da na mizo dobim le majhno ribico, če jo ti reva uloviš. Moja zadnja želja je, da bi imela Gabrov drevored.

Sin se je odpravil k reki. Pomislil je, da mu je mama pripovedovala le o svojih željah, »kaj pa jaz,« se je spraševal na glas, »ali bom ostal brez strehe nad glavo?«

Prišel je do reke in poklical ribjo kraljico, ona pa: "Oooo lej, Peter, kaj pa ti tukaj?"

"Prišel sem po tri želje," ji je odgovoril. "Misliš tiste tri mamine želje?" ga je ribica presenetila.

"No, ja". Ribja kraljica je Petru dala nekaj drobiža. A on ga ni hotel vzeti. "V žepu nimaš niti centa, vzemi!" A fant ni in ni hotel, čez nekaj minut pa ga je le vzel. Šel je v bližnjo gostilno, kjer si je kupil mlečni riž. Pojedel je in se odpravil domov.

Ko je prišel do lesene hišice, kjer sta živela z mamo, tam ni več stala hiša, ampak grad, pravi pravcati in ogromen grad! Straža ga ni spustila naprej, zato je šel skozi zadnja vrata, ki so bila samo priprta. Ko jih je odprl, je pred njim stala kolona stopnic. Hodil je in hodil, in ko je prišel do vrha, je bila tam miza, polna dobrot. Vrata so se začela odpirati, Peter se je skril pod mizo in poslušal mamine besede.

Pogovarjala se je s predsednico:"Dober dan … In kje ste dobili tako lep grad?"

"Sin Peter je ujel zlato ribico in jaz sem si zaželela tri želje," je s ponosom povedala mama.  

"Kje pa zdaj spi Peter?" "Ne vem, saj si je že našel kakšno mesto za prespat …".

Izpod mize je prišel Peter: "mama, prenočišča še nisem našel,"

"Gospa, žal vam moramo odvzeti grad, ker niste poskrbeti za sina, najprej otroci, potem hiša!"

"Ampak, …"

Peter je šel k Ribji kraljici prositi, da mu da še eno željo. "V redu, " je rekla ribja kraljica.

"Prosim pričaraj, da bo vse kakor je bilo prej!"

Peter je pristal v leseni hišici in je ležal na slami,  mama pa je zunaj pobirala hruške, ki so padale na trato.

In zdaj je, kakor je bilo prej. 

Ilustrirala: Ana Kropec